Deuteronomy 12

12. Poglavje

1To so postave in sodbe, na katere vam je paziti, da jih izpolnjujete v deželi, ki ti jo je dal Gospod, Bog tvojih očetov, da jo posedete, vse dni, dokler boste živeli na zemlji. 2Ugonobite docela vse kraje, v katerih so narodi, ki jih dobite v last, služili svojim bogovom, na visokih gorah, na hribih in pod vsakim zelenim drevesom; 3in zrušite njih oltarje in zdrobite njih poslikane stebre in z ognjem požgite njih Ašere in podobe njih bogov posekajte, tudi njih ime potrebite iz teh krajev. 4Ne delajte pa tako Gospodu, svojemu Bogu, 5temuč iščite njegovo prebivališče na mestu, ki si ga izvoli Gospod, vaš Bog, izmed vseh rodov vaših, da ustanovi ondi ime svoje. In tja prihajajte, 6tja tudi prinašajte žgalščine in klalščine in desetine svoje in podvig iz rok svojih in obljube svoje in prostovoljna darila in prvorojeno govedi in drobnice svoje, 7in tam jejte pred Gospodom, svojim Bogom, ter veselite se vi in vaše rodbine vsega pridelka svojih rok, ki ti ga je blagoslovil Gospod, tvoj Bog. 8Ne delajte tako, kakor delamo mi danes tu, vsakdo, karkoli se mu vidi prav: 9zakaj zdaj še niste prišli v pokoj in v dediščino, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog. 10Toda ko preidete Jordan in boste prebivali v deželi, ki vam jo pripravlja v dediščino Gospod, vaš Bog, in ko vam da pokoj pred vsemi vašimi sovražniki naokrog, da boste prebivali brez skrbi, 11tedaj bodi tako: na mesto, ki si ga izvoli Gospod, vaš Bog, da bi ondi prebivalo njegovo ime, tja prinašajte vse, kar vam zapovedujem: žgalne in klalne daritve in desetine svoje in podvig iz rok svojih in vso izbiro obljub, ki jih obetate Gospodu; 12in veselite se pred Gospodom, svojim Bogom, vi in vaši sinovi in hčere in vaši hlapci in dekle in levit, ki je v vašem mestu, ker on nima deleža, ne dediščine kakor vi. 13Varuj se, da ne daruješ žgalnih daritev svojih na katerembodi mestu, ki ga ugledaš, 14temuč na mestu, ki ga Gospod izvoli v enem tvojih rodov, ondi daruj žgalščine in ondi izvršuj vse, kar ti zapovedujem. 15Vendar pa smeš po vsej želji duše svoje klati in jesti meso v vseh svojih mestih, po blagoslovu Gospoda, svojega Boga, ki ti ga je dodelil; čisti in nečisti naj jé od tega, kakor od srne in od jelena. 16Samo krvi ne jejte, na zemljo jo izlijte kakor vodo. 17Ne smeš jesti v svojih mestih desetine žita in vina in olja svojega, ne prvostorjenega govedi in drobnice svoje, ne vseh obljub, ki jih obljubiš, ne prostovoljnih daril, ne podviga rok svojih; 18ampak uživaj jih pred Gospodom, svojim Bogom, na mestu, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog, ti in sin tvoj in hči tvoja, hlapec tvoj in dekla tvoja in levit, ki je v tvojem mestu, in veséli se pred Gospodom, svojim Bogom, vsega pridelka svojih rok. 19Varuj se, da ne zapustiš levita vse dni, dokler živiš na zemlji svoji. 20Ko razširi Gospod, tvoj Bog, tvoje meje, kakor ti je obljubil, in porečeš: Hočem jesti meso, ker poželi tvoja duša jesti meso, po vsej želji svoje duše smeš jesti meso. 21Ako bode daleč od tebe mesto, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da tja umesti svoje ime, tedaj smeš klati od govedi in drobnice, ki ti jo je dal Gospod, kakor sem ti velel, in jesti v mestu svojem po vsej želji duše svoje. 22Kakor ješ srno in jelena, tako jej od tega; nečisti in čisti naj enako jesta. 23Samo v tem bodi neupogljiv, da ne ješ krvi, zakaj kri je duša, in ne smeš jesti duše z mesom. 24Ne jej je torej, na zemljo jo izlij kakor vodo. 25Ne jej je, da bi se dobro godilo tebi in tvojim otrokom za teboj, ko boš delal, kar je prav v očeh Gospodovih. 26Samo svete reči svoje, kar jih imaš, in obljube svoje vzemi in pridi na mesto, ki si ga izbere Gospod; 27in daruj žgalne daritve svoje, meso in kri, na oltarju Gospoda, svojega Boga; in kri tvojih žrtev naj se izlije na oltar Gospoda, tvojega Boga, meso pa smeš užiti. 28Hrani in poslušaj vse te besede, ki ti jih zapovedujem, da se bo dobro godilo tebi in tvojim otrokom za teboj do vekomaj, ko delaš, kar je dobro in prav v očeh Gospoda, Boga tvojega. 29Ko iztrebi Gospod, tvoj Bog, narode pred teboj ondi, kamor greš, da posedeš njih last, in ko se jih polastiš in se naseliš v njih deželi, 30varuj se, da se ne zapleteš v zanko, posnemaje jih, potem ko bodo pokončani izpred tebe, ter da ne vprašaš po njih bogovih, govoreč: Kako so služili ti narodi svojim bogovom? tudi jaz hočem kakor oni delati. 31Ne delaj tako Gospodu, svojemu Bogu, zakaj vse, kar je Gospodu gnusoba, kar on sovraži, so delali svojim bogovom; saj so celo svoje sinove in hčere sežigali v ognju bogovom svojim. 32Na vse, karkoli vam zapovedujem, pazite, da izpolnjujete; ničesar ne pristavi in tudi ne vzemi od tega.
Copyright information for SloChraska